Lance Armstrong, ki je zdaj star 54 let, se je v preteklih letih soočil z neštetimi intervjuji, dokumentarnimi filmi in soočenji – a nič ga ni pripravilo na trenutek, ki se je odvil v zakulisju zasebnega dobrodelnega kolesarskega dogodka v Ženevi. Prvič v javnosti se mu je glas tresel in roke so se mu tresle, ko je govoril o »krvavih žrtvah« za vsakim poskusom dirke po Franciji. Priznal je noči, ki jih je pretresel od izčrpanosti, treniral do zore in živel v psihološki nevihti, ki se ni nikoli pomiril. Čustva so ga preplavila in zjokal je, prizor, ki je osupnil milijone gledalcev prenosa v živo.
Toda kar je sledilo, je trenutek spremenilo v nekaj veliko bolj srhljivega.
Tadej Pogačar, trenutni titan sodobnega kolesarstva, je stopil proti njemu z majhno črno škatlico in zapečatenim ročno napisanim pismom. Njegov izraz je bil težak, skoraj prestrašen. Ko je Armstrong odprl škatlico, so priče povedale, da se je otrdel – skoraj kot da bi videl duha iz preteklosti.
V notranjosti je bila ena sama starinska štoparica z vgraviranim skrivnostnim datumom. Pismo, napisano z naglimi, neenakomernimi potezami, je opozarjalo, da je bil prispevek povezan z dolgo zakopanim notranjim konfliktom znotraj UCI – zaroto, povezano z nepravilnimi protokoli testiranja, političnimi manevri in odločitvami, ki so desetletja oblikovale zgodovino kolesarstva.
Armstrong naj bi zašepetal: »To … to spremeni vse,« preden si je spet pokril obraz.
Množica je izbruhnila v zmedi. Kamere so hitro preusmerili. Uradniki so prihiteli noter. Pogačar je stal bled, kot da bi mu razkritje skrivnosti končno odvzelo breme, ki ga je bil prisiljen nositi.
Govorice so se na spletu razširile v nekaj minutah. Navijači so zahtevali odgovore. Oddelke s komentarji so preplavile špekulacije, strah in neverica.
