»BIL BI NORI SREČEN, ČE BI SE DANES USTAVIL!« – Tadej Pogačar se po osvojitvi Toura, svetovnega in evropskega prvenstva razburi v čustvenem intervjuju, a ga še vedno preganjajo tri »dirke duhov«**
Kolesarski svet je danes šokiral Tadej Pogačar, ki je dal enega najbolj čustvenih intervjujev v svoji karieri. Po sezoni, v kateri je dominiral s skoraj mitično briljantnostjo – zmagal je na **Tour de France**, **svetovnem prvenstvu** in **evropskem prvenstvu** – se je Pogačar nenadoma znašel v situaciji, ko ni mogel zadržati solz.
Sedel je pod svetlimi studijskimi lučmi in s tresočim glasom zašepetal:
»Bil bi noro srečen, če bi se danes ustavil.«**
Izjava, ki je osupnila oboževalce.
A prava bomba je prišla, ko je razkril nevidne uteži, ki še vedno tlačijo njegovega duha: **tri »dirke duhov«**, ki mu še naprej polzijo izpod nadzora – **Milano-Sanremo**, **Pariz-Roubaix** in **Vuelta a España**. Kljub vsem zmagam je Pogačar priznal, da so ti trije kolesarski spomeniki »postali sence«, ki so ga spremljale povsod.
Vendar pa je čustveno središče intervjuja prišlo, ko je razkril skrivnostni, globoko osebni razlog za svojo obsedenost z njimi.
Po Pogačarjevih besedah je bila vsaka od teh dirk povezana z **družinsko obljubo**, dano pred leti – skrivnostjo, ki so jo poznali le njegovi najbližji sorodniki. Njegov pokojni stric, vseživljenjski kolesarski navdušenec, ki ga je pri petih letih prvič posadil na kolo, je sanjal o tem, da bi bil priča Pogačarjevi osvojitvi teh treh dirk. »Govorilo je, da šport zame ne bo popoln, dokler ne dosežem ciljnih črt,« je dejal Tadej in si obrisal oči. »Takrat tega nisem razumel. Zdaj razumem.«
Navijači so ostali brez besed, ko je priznal, da vsaka sezona, vsak neuspeh in vsaka zmaga nosita skriti čustveni boj – ne za trofeje, ampak za spomin, ki ga noče pustiti zbledeti.
Intervju se je končal z mrzlično tišino.
Ker so nenadoma vsi razumeli:
Dirke ga ne preganjajo več.
Lovi duha, ki ga je ljubil.
